torek, 02. avgust 2016

greben Vrata - Vršič - Kal

sedlo Vrata s Krnčico



dolina Lepene
na Oblem Brdu

Dodajte napis
planini Zapleč in Zaprikraj,zadaj desno Krasji vrh
na grebenu

ostanki nekoč 1.Italijanske obrambne linije

proti koncu grebena
 Med soško fronto je bil severozahodni greben Vršiča, ki se nad planino Slatenik končuje s Kalom in Lukeževim brdom, eno od najbolj krvavih in zaradi prepadnih travnatih strmin tudi najteže dostop­nih bojišč v Zgornjem Posočju. Meja med obema so­vražnikoma je potekala prav prek vrha Kala: greben proti vrhu Vršiča so držali Italijani, drugo stran, proti Lukeževemu brdu in planini Slatenik, pa avstro-ogrski vojaki.Pomembnost Kala za avstro-ogrsko obrambo in njego­vo težko dostopnost izdaja tudi podatek, da sta bili spomladi 1917 v gorah Zgornjega Posočja le dve viso­kogorski stotniji: poleg 11.na Kalu je bila na razvpiti Batognici še 12. Visokogorski stotniji pa nista bili edina skupna točka teh dveh vrhov; tako kot Batognica je tudi Kal doživel svojo minsko vojno - način bojevanja, pri katerem so vojaki pod sovražnikove po­ložaje zvrtali podzemni rov, ga napolnili z eksplozivom in nato vse skupaj pognali v zrak. Po italijanskih virih naj bi se prvi primer minske vojne na Kalu zgodil januarja 1917, ko je eksplodirala prva avstro-ogrska mina, ki pa Italijanom ni povzročila hujših preglavic, saj se je večina energije eksplozije sprostila skozi njihov protirov, ki so ga še pravočasno zvrtali proti sovraž­nikovemu minskemu rovu. Zgodba se je ponovila oktobra 1917, ko je pred načrto­vano ofenzivo združenih nemških in avstro-ogrskih sil v Zgornjem Posočju na Kal prišel tudi najslavnejši Slove­nec v vojski Avstro-Ogrske, nadporočnik Albin Mlakar.Svojo nalogo je izpolnil tu: 24. oktobra 1917 ob pol deseti uri dopoldne je pod prvimi italijanskimi položaji razne­slo 900 kilogramov eksploziva, s čimer se je tudi na Kalu začel napad avstro-ogrske pehote. Le nekaj dni kasneje ob Soči ni bilo več italijanske vojske, soška fronta je bila končana, bitka, ki jo je končala, pa je na zmagoviti strani postala znana kot »čudež pri Kobari­du« in na poraženi kot »po­lom pri Kobaridu«.


na Kalu,ruševine italijanske postojanke
več slik z grebena




Ni komentarjev:

Objavite komentar